top of page
Search

Jezus. Politika. In norosti današnjih dni. Ali: Kaj bi rekel Jezus?

Oct 25
4 min read

Updated: Nov 1

Jezus je bolj ali manj govoril zgolj o ljubezni. Do Boga. Do sočloveka. O odpuščanju. O sočutju in razumevanju. O tem, da nihče izmed nas nima pravice soditi in škoditi drugim. Verjetno nekaj, kar vsi vemo, pa če smo vključeni v duhovnost, religijo ali pa če zgolj živimo na planetu Zemlja in ne verjamemo v nič od tega.

Zakaj torej pravzaprav pišem o tem? Kaj na tem je takšnega, da me je potegnilo iz mojega več desetletnega novinarskega spanca, da sem se odločila, da začnem ponovno pisati. In to še bloge, povezane z družbo in politiko. V času, ko je postal poklicni šport zmerjanje in napadanje vseh drugače mislečih, da o vseh mogočih AI dodatkih k temu niti ne zgubljam besed. Pa vendarle, ali rečemo temu: povabilo Boga, klic duše ali pa zgolj izziv ega ob spremljanju aktualnega dogajanja, čas je, da poskušam s svojimi razmisleki in občutki dodati nekaj h kvaliteti našega razumevanja sveta, v katerem živimo. In ja, ne rabite se strinjati z ničemer, kar bom tukaj napisala, je pa moja želja, da morda malce bolj odprem kakšno srce ali kakšen um.

Kaj ima torej Jezus s tem in zakaj je moja prva objava povezana ravno z njim? Nedolgo tega sem prišla iz Anglije, iz kraja, kjer so močno zakoreninjeni ravno začetki krščanstva, tisti ta pravi, tisti čisti. Tisti, kjer so ljubezen do Boga in bližnjega dejansko živeli in kjer so bile ljubezen/sočutje/razumevanje/odpuščanje/resnica/(za)upanje dejanske vrednote, ki se jih je poskušalo vsak dan/trenutek živeti. In kjer je bilo poznavanje Boga, ali tudi Jezusa, globoka mistična izkušnja. In ja, tudi moj odnos z njim, je zagotovo oseben, in definitivno izven okvirjev. In po neštetih molitvah, meditacijah, globokih izkušnjah se vrnem v Slovenijo. Malo po referendumskih izzivih v Sloveniji. In ena izmed prvih izkušenj je bil pasivno agresiven plakat: "Mladi ne bojte se. Jezus ma vas rad" ali nekaj podobnega. In ja, z vsebino se načeloma strinjam, je čudovita, ampak energija in namera v ozadju tega plakata pa je takšna, da me zmrazi po celem telesu. In tudi, če želimo, da se nekdo naj ne boji, je ta stavek pravzaprav najboljša manipulacija, da se mu podzavestno vcepi strah. In to bi bil zelo dober opis celotnega političnega zlorabljanja Jezusa in Boga v zadnjih dva tisočih letih. Ne slepim se, da je to nekaj novega, je pa res, da vse skupaj postaja tako očitno, da mislim, da postaja zelo težko to spregledati. In še en absurd v tej zgodbi je pravzaprav povezava Boga/Jezusa na način in v obliki kot to pri nas (in vem da marsikje po svetu) počne trenutna politika. V globine vsega tega bomo zagotovo šli še marsikdaj, in postopoma, ampak ja, stavek, ki bi vam ga rada položila na srce je, da se morda vprašate "Kaj bi ob tem rekel Jezus?". Kaj bi ob tem rekel nekdo, ki je briljantno utelešal vero, upanje in ljubezen? In naj bo to vprašanje resnično. Naj bo to molitev in meditacija pred vsakim komentarjem, ki ga napišemo. Pred vsako kritiko, ki jo podamo. Pred vsako sodbo. Ali ni nekaj govoril tudi o metanju kamnov vse povprek? Npr. v drugače misleče ali politične nasprotnike ali morda v nekoga, ki se v nekem trenutku pač znajde v revščini. Ali v nekoga, ki je rojen nekje drugje, morda celo tam, kjer imajo manj priložnosti. Ali kjer divja vojna. Ali tam, kjer pobijajo otroke. Kaj bi Jezus rekel o tem? Ali mislite, da bi ljudi ločeval po bogastvu, veri, narodnosti? Na naše in vaše? Modre in rdeče?


In ja, če sanjamo o zahodni kulturi ali krščanstvu, verjetno se vsi strinjamo vsaj v tem, da krščanstva ni brez Jezusa. Pa vendarle, ne bom se spuščala v cerkev v tej objavi, bi vas pa spodbudila, da se morda vprašate Kaj bi rekel Jezus na vse te politike, ki v imenu "krščanskih vrednot" govorijo in delajo stvari, ki so pravzaprav čisto nasprotje tega. Ali je Jezus za nas resnična oseba, ki se ji želimo približati v utelešanju ljubezni, simbol za ljubezen v praksi, zdravilec, odrešenik, Božji sin, naš vzornik, predstavnik dobrega človeka ali pa zgolj mitološki lik; zagotovo ne moremo mimo tega, da je simbol ljubezni do sočloveka (in Boga). In če ima vsaj del nas idejo, da nam je njegov način blizu, ali pa če zgolj želimo biti dober človek, potem je morda res prišel čas, da se ob vsakem stavku, ki ga izreče kdorkoli, vključno z nami, in tudi našimi politiki, vprašamo, Kaj bi Jezus rekel na to? Je to najbolj ljubeč in sočuten odziv, ki ga lahko dam? In ali, kdorkoli nas že predstavlja v naši politiki, res predstavlja, živi in diha ljubezen do sočloveka, do Boga in tudi do Zemlje. Ali iz njegovih besed in oči veje ljubezen, sočutje, radost, milina?


In če ne, je v meni kaj takšnega, da to podpiram? Sem mu v čem podoben?


In če ne, kaj je tisto, kar lahko naredimo, da Zemlja postane planet ljubezni? Da Slovenija postane država ljubezni? Da naš dom postane mesto ljubezni? Da naše telo, um in srce postanejo tempelj ljubezni? Če je Jezus nekoč šel čez marsikaj za to, da je spomnil Zemljo na ljubezen, morda lahko tudi mi pohvalimo soseda, napišemo sočuten komentar nekomu, pospravimo smeti v svoji okolici in morda tudi rečemo ne raznim virusom sovraštva, ki bi jih radi razširili med nas. In se morda tudi vprašamo, kaj lahko naredimo, da bomo bolj srečni in zadovoljni, kajti naša lastna bolečina in jeza nad svojim življenjem, skoraj vedno tičita v našem sovraštvu do drugih. Resnično srečen človek namreč nima potrebe, da sodi in povzroča bolečino drugim. Ampak to je že tema za enega izmed naslednjih blogov.


Zaključila pa bi torej s stavkom: Kaj bi rekel Jezus? Ali lahko to postane naša dnevna molitev/meditacija? Naš način za presojanje vseh neumnosti, ki so tako pogosto okoli nas? Naš filter za razumevanje sebe in sveta? Vključno s cerkvijo in politiko?


In za tiste, ki vam Jezus ni ravno najbolj blizu. Zame je Jezus predvsem/tudi sopomenka za ljubezen. Vprašanje je torej enako. Kaj bi rekla ljubezen? Ali lahko to postane naša dnevna molitev/meditacija? Naš način za presojanje vseh neumnosti, ki so tako pogosto okoli nas? Naš filter za razumevanje sebe in sveta? Vključno s cerkvijo in politiko?

 
 
 

Comments


bottom of page